IZGUBLJENI V NAVADI

… odlomek iz knjige Stvarna Šola Življenja

 pisateljice Štefke Ozmec, učenke drugačnega Učitelja Dragutina Barušić …  

Ne samo Človek, temveč celo Človeštvo je izgubljeno v Navadi.    

Misel Človeka je delovanje po stari navadi zaradi prepričanja. Ljudje so iz že ustaljene navade prisiljeni iti v novo navado, ker tako narekuje sistem. Kajti odpoved v eni firmi in zaposlitev v drugi firmi lahko pomeni različen delovni čas. To pa je sistemska direktiva, ki onemogoča življenje, a prisili ljudi, da v imenu plače nimajo časa živeti, vendar tisti odnos verige je pravzaprav životarjenje, ker ni kreativnega bistva rekreativne situacije.

Človek se ni rodil z dobrimi ali slabimi navadami, temveč mu je zaradi večkratnega ponavljanja določenega delovanja to prišlo v navado.

Navada je določena oblika delovanja, ki jo pridobimo z njenim ponavljanjem. Vsaka navada se začne najprej v naših mislih in če mislim ne damo naloge, delujejo po stari navadi.

Ko mislim ne dovolimo naloge za pomoč tako nemočnim kot nedolžnim, ne glede na to, koliko smo zasedeni, je zares beseda o životarjenju.

 Zato moramo biti dobri gospodarji lastnih misli. Samo mi smo odgovorni za misli v nas, ker niso vse misli naše, temveč so tuje po poti telepatije od zlobnežev, ki so ljubosumni, ker ljubijo sum, zaradi katerega Človeštvo propada. Zavedati se moramo, če želimo spremeniti navado, ki na nas in na druge deluje negativno, si moramo to tudi priznati.

Navada je samo to, da se med možnostmi, ki jih imamo, ne potrudimo izbrati pravilne, ampak vztrajamo in ostajamo v ustaljeni miselnosti in delovanju, kot je: pritoževanje, lenoba, užaljenost, prizadetost, trma, neodgovornost, obtoževanje, prepričanje, obsojanje, iskanje pravice, neposlušnost, dokazovanje in še veliko drugih negativnih navad.  

Res pa je, da ljudje živimo v udobnosti in nočemo spreminjati pridobljenih navad in tako prej ali slej v življenju spoznamo, velikokrat skozi krut in boleč način, da nas prepričanja in slabe navade zaustavljajo, ker nas držijo prikovane na mestu. Namesto da bi bili Garancija s Progresijo boljšega Človeka.

Če želimo opustili slabe in grde navade, se je potrebno odločiti imeti Dobro Voljo in Disciplino ter s Hvaležnostjo in Ljubeznijo Zagotoviti Boljšo Prihodnost Vsem Generacijam. Če se ne bomo premaknili iz navade, bomo za vedno ostali suženj, ujeti v žrtev. Mnogi ljudje se z dolgočasenjem v zabavi tolažijo, da obstaja dobra navada, češ nikomur ne škodim – ampak je žalostno, da s tem tudi nikomur ne pomagajo. A tako lahko govorijo, ker so nezavedani in zato so v navadi.

Ker se Človek ne želi premakniti iz svojega udobja, da bi se pričel truditi, ostaja v pasivnosti in nedelovanju, saj vzame za sebe samo tisto, kar je v njegovem interesu, kar je spet samo navada, a navada je tolaženje.  

Če se želimo znebiti starih vsebin, ni dovolj, da jih samo ozavestimo, temveč moramo prepoznati, kaj je dobro in kaj ne. Potrebno je iti skozi proces učenja v praksi – opustiti slabe navade in osvojiti zavedani pristop spodbujanja šibkejših, ker ni bližnjic ali lažjega načina, da se osvobodimo in srečno zaživimo.

Dragi Bralci, prosim vas, vprašajte, da vam lahko z obrazlago razložimo.