Človek ni vir zla, temveč je to nedostojni duh, ki z grdostmi (ker na začetku samo pritihotapljeno šepeta) še ni v njegovi lastnosti, dokler mu Človek tega nedovoli z zanemarjanjem Božje Prošnje; Vrednote Poslušnosti, Vrline Odziva, Izvrstnosti Pobožnosti.

Ko Človek računa na svojo lastnost namesto da bi računal na Svetega Duha, je postrešček zliduhu.

 Zaradi tega Človek Z Varovanjem Verovanja neopazi zlahka, da mu zlobni duh izkorišča Dušo z izčrpavanjem pa da je tako žrtev ujeta v suženjstvo ter v duhu napačnosti išče in najde narobe krivce Med Nedolžnimi In Nemočnimi.  

Medtem vseeno Dragi Bog Človeka Povzdiguje, neglede na to, da je v temi in dilemi za Sprejemanje, s tem avtomatično za Spreminjanje.

Rimokatoliški Molitelji izženejo vse šibkosti iz svoje lastnosti in tako niso več v zaporu slabosti zaporniki slabega duha štirih evragelijev; nemorale kontra Morali, demorale kontra Duhovnosti, amorale kontra Človečnosti, imorale kontra Humanosti.

Druge Poti neobstajajo, čeprav se zasvojenci z new age-em (bolani okuženi zastrupljeni z družbenimi omrežji, da morajo imeti potrebo do slavnega skozi zapravljanje, do glavnega čez zanemarjanje) igrajo izziva dveh istočasnih satanovih udarcev, in to sta; prvi, da je Življenje pravica do životarjenja in drugi, da je Resnica stvar interpretacije verzije improvizacije, ker drugače se nikoli nebi ustvarjala laž in ta zvita alternativna zavajanja s spektaklom atrakcijo senzacijo izzivajo prazni ljudje, ki jih je požrl prepad individualnosti, zaradi piarovskih nagovarjanj prikritih sledilcev črne magije.  

Ko nad Človekom nebi bilo duha potuhe, ki ga napada z bežanjem v negiranje svojega lastnega obstoja, bi bil Osvobojen Za Zasluge Od Dobrote Do Plemenitosti pa bi lahko odgnal vso surovost, tako pri sebi kot v Narodu S Štirimi Evangeliji; Zaščita Bitka Obramba Borba V Psihičnih Bojevanjih Fizične Vojne.     

 Človek, ki ni Dovolj; Poslušen Z Molitvijo, Odziven Z Meditacijo, Pobožen Z Volitvijo, se vedno znova rani zaradi vab in pasti zla, ki prihaja V Svetovnost tega Sveta od zunaj, a Svetnice in Svetniki so vsakič vse manj ranljivi.  Tavanje v navadi od upora do odpora ohranja ranjenost, iz katere prihaja prizadetost, da bi se ranjenost širila skozi jezo čez užaljenost in to celo v smotanost pa Človek pade s podtaknjeno pravico na pravdanje, namesto, da bi se ločil od teme in Lotil Pravice Do Odvetništva Od Milosti Do Odpuščanja.   

 Če Človek noče nič narediti, da bi pozdravil ranjenost svoje lastnosti, je plevel in ga nebodo zmogli z Najlepšim Rezultatom Odrešiti niti Najboljši Žanjci Božje Sile.

A Ozdravitev Srca Duše Uma se nedoseže vse dokler se s Klečanjem nepriseže tako Nedolžnim Za Vrhunski Primer Kot Nemočnim Za Vrhovni Vzor.  

Ko Človek svoje lastne ranjenosti nepozdravi S Hvaležnostjo Zaupanja S Klečanjem drug drugemu Za Klanjanje Svetemu Duhu, se sprevrže v; obolenje okuženost zastrupljenost strohnjenost plesnivost gnilobo v endemijskih oblikah od epidemije do pandemije.

Podpredsednica Društva Plemenitosti Štefka Ozmec