Slavna Novinarka Reporterja Biserka Karneža Cerjak (nekoč tudi novinarka Slovenca in Maga, ki je za svoje ”zasluge” leta 1992 od mesta Ljubljana dobila kadrovsko stanovanje, kot je bilo 19.03.2001 zapisano v Mladini) se je pod paravanom ‘nedolžne’ obiskovalke delavnice pritihotapila na srečanje Poverjenkov ZdraveAtmosfere.

Res da velja za poštene novinarje Kodeks, kjer je v 13. členu navedeno: »Novinar se mora vedno predstaviti kot novinar in pojasniti namen zbiranja podatkov. Status novinarja lahko zamolči le izjemoma, kadar je poskušal priti do informacij, ki so v javnem interesu, vendar jih kot novinar ni mogel pridobiti.«

No, za tiste, ki so služabniki iz ozadja naročenih diskreditiranj neprofitne nevladne organizacije Združenja ZdravaAtmosfera, nevelja več Moralnost niti Profesionalnost, pa se skrivajo za laži in podtikanja, skoraj natančno po modelu nekdanje Udbe, katero so prek lastnih napadanj kot kaže dodobra proučili in se prav od nje mnogo manipulacij naučili.

Takole: Gospa Biserka je poklicala predsednico ZdraveAtmosfere, Anico Berginc, katere kontakt je objavljen na spletni strani združenja in se delala kot da se je zmotila v številki in kliče Poverjenico ZdraveAtmosfere Zalico. Gospa Anica ji je seveda posredovala Zalino telefonsko številko, misleč, da se je res zmotila, čeprav naključij ni in tudi številki si nista prav nič podobni. No, v nadaljevanju spletkarjenja sledi klic gospe Zalici, ki se glasi takole: »Z Anico sem se dogovorila, da pridem na delavnico, kje pa ste?«

No in takole po tej poti se je novinarka, ne da bi se predstavila kot novinarka, kot volk v ovčji koži s fotografom, ki je po Božji Previdnosti ostal pred vrati, povsem neprofesionalno znašla na delavnici, seveda z namenom, da ”objektivno” poroča o svojih že vnaprej določenih doživetjih in o svojih prav tako že vnaprej definiranih videnjih, ki so itak zaslepljena z računico insistiranja na lastnih interesih senzacije in atrakcije.

Sicer pa si omenjena novinarka takšno neprofesionalnost in pokvarjeno podtikanje z blatenjem Nedložnih mirno lahko privošči, saj jo na sodišču vedno izmaže odvetnik Radovan Cerjak, s takoimenovano novo sodno prakso slovenskih sodišč, ki temelji: »… na praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, ki se je večkrat izreklo, da imajo novinarji pravico o stvareh v javnem interesu poročati tudi senzacionalistično in celo žaljivo, če imajo na podlagi svojih virov osnovo za prepričanje o resničnosti zapisov.«

Res žalostno, da nekateri novinarji sploh niso več v službi ozaveščanja in obveščanja Državljank in Državljanov, temveč so prodane duše lobijem in pokvarjenim elitam, ki s podtikanji in blatenji zavajajo nedolžne, da bi jim vladali in jih v suženjstvo razčlovečili – kajti, ko ni več Vrednot, ni več Moralnosti, a brez Moralnosti ni Človečnosti.

Jadranka Oblak